Če je bilo izvajanje vaj ali dnevno nošenje v začetni fazi slabo, bo otrok težko z ustnicami objel ploščico, ponoči pa jo bo zavestno ali podzavestno vzel iz ust in rezultata zdravljenja ne bo. Ploščice naj otrok ne nosi med močnimi prehladi, ko nosne dihalne poti niso prehodne! Straši otroka pri vajah in nošenju ploščice aktivno spremljajte in vzpodbujajte. Ob vsakem obisku v zobni ambulanti prinesite ploščico s seboj. Ob kontroli opazujemo in merimo rezultat sodelovanja. Če pričakovanega rezultata ni, se lahko dogovorimo o začasni prekinitvi terapije ter počakamo na obdobje, ko bo sodelovanje možno. V nekaterih primerih lahko zgornje sekalce, ki so nagnjeni preveč naprej, z vestibularno ploščico nagnemo nazaj. Še posebej veliko vrednost ima ta metoda kot preventiva pred poškodbami. Ob vsaki kontroli izmerim razdaljo med zgornjimi in spodnjimi sekalci. Njena vrednost se mora pri ustreznem nošenju manjšati za 1mm na mesec. Pri vsakem obisku skupaj z otrokom postaviva cilj za naslednji obisk v številu milimetrov. Otrok je na ta način zelo motiviran in ob naslednjem obisku največkrat še pred merjenjem sam pove, koliko bo znašala ”stopnica”. Zelo zanimivo je, kako zelo si otroci te vrednosti zapomnijo. Večinoma zelo odkrito in realno povejo pričakovani rezultat, kar tudi utemeljijo s tem, da so, ali niso ustrezno nosili aparata. Če uspeha ni, damo po prvem obisku vedno vsaj še eno možnost. Vendar pa žal ugotavljamo, da pacienti, ki navodila vzamejo zelo resno že na začetku, dosežejo krasne rezultate v zelo kratkem času. Po drugi strani pa tisti pacienti, ki ploščice do prve kontrole niso dosledno nosili in povejo, da jim ploščica ponoči pada iz ust, tudi nadalje največkrat ne dosežejo nivoja discipline, ki bi prinesel rezultate. Aktivna faza nošenja ploščice naj ne bi trajala dlje od pol leta. Nato preidemo na fazo vzdrževanja rezultata, ko otrok nosi ploščico samo še ponoči.